Jožica Škofic

Jozica SLAJožica Škofic je slovenistka, diplomirala (1987), magistrirala (1991) in doktorirala (1997) je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Za svoje diplomsko delo s področja sociolingvistike je prejela Prešernovo nagrado za študente. Od leta 1987 je kot dialektologinja zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, od leta 2004 vodi njegovo Dialektološko sekcijo, od leta 2008 je namestnica predstojnika Inštituta. Od leta 2010 ima naziv znanstvena svetnica. V dopolnilnem delovnem razmerju na UP FHŠ je od leta 2006, od leta 2013 ima naziv izredna profesorica za slovenski jezik. Doslej je poučevala različne jezikoslovne predmete oz. je (bila) njihova nosilka (Uvod v jezikoslovje, Slovenski jezik v družbi, Glasoslovje in oblikoslovje slovenskega jezika, Pomenoslovje slovenskega jezika z besedotvorjem, Zgodovina slovenskega jezika, Etimologija slovenskega jezika, Dialektologija slovenskega jezika, Specialna didaktika – dialektologija, Metodologija jezikoslovnega raziskovanja), bila je mentorica ali somentorica več diplomantkam in magistrantkam univerzitetnega in bolonjskega študija slovenistike ter mentorica ali somentorica več doktorantkam slovenistike – dve njeni študentki sta dobili priznanje Slavističnega društva Slovenije za najboljše diplomsko oz. doktorsko delo.

Je članica različnih domačih in mednarodnih znanstvenih in strokovnih združenj (npr. Mednarodnega društva za dialektologijo in geolingvistiko – International Society of Dialectologists and Geolinguists (SIDG) od 2003, Dialektološke komisije pri Mednarodnem slavističnem komiteju (MSK) od 2009, Evropske mreže za e-leksikografijo (COST ENeL) od 2015, Slavističnega društva Slovenije in Lektorskega društva Slovenije) ter vodja in sodelavka več domačih in mednarodnih projektov (npr. Dialektološke in onomastične raziskave ob slovensko-hrvaški meji, Besedje iz pomenskega polja "človek" v slovenskih narečjih, geolingvistična predstavitev, Materialna kulturna dediščina v slovenskih narečjih: geolingvistična predstavitev, Kulturni portal ledinskih in hišnih imen (FLU-LED) (www.ledinskaimena.si) in Kako se pri vas reče? (www.hisnaimena.si). Pod njenim vodstvom na ISJFR izhaja Slovenski lingvistični atlas (http://sla.zrc-sazu.si in www.fran.si), od leta 2004 je aktivna sodelavka Evropskega lingvističnega atlasa (ALE).

Njeno raziskovalno delo je osredotočeno na geolingvistiko slovenskega (SLA), slovanskih OLA) in evropskih (ALE) jezikov ter dialektologijo slovenskega jezika s posebnim poudarkom na gorenjskem narečju (npr. govor Krope – strokovna monografija Govorica jih izdaja), koroškem ziljskem narečju (npr. govor Rateč – Rateški slovar) in prleškem narečju (npr. govor Juršincev) ter na raziskovanju narečne terminologije, zlasti izginjajočih strok (npr. kovaštvo) ter narečnem slovaropisju in narečnem imenoslovju; piše strokovne in znanstvene članke ter nastopa na znanstvenih srečanjih doma in v tujini.

Tečaji slovenščine za tujce

 tecaji-slovenscine

Tečaji slovenščine kot tujega jezika so namenjeni različnim ciljnim skupinam tujcev, predvsem potomcem Slovencev po svetu ter Slovencem iz zamejstva. Med njimi so najbolj znani in uveljavljeni tradicionalni poletni tečaji slovenskega jezika »Halo, tukaj slovenski Mediteran!«, ki poleg intenzivnega jezikovnega tečaja obsegajo še strokovne ekskurzije, literarno, plesno, pevsko in gledališko delavnico ter srečanja s slovenskimi umetniki. 

Več ...

Lektoriranje

lektoriranje

Na Oddelku za slovenistiko UP FHŠ delujemo strokovno visoko usposobljeni slovenisti z večletnimi uredniškimi in lektorskimi izkušnjami. Svoje znanje in veščine, ki jih nenehno obnavljamo z raziskovanjem, objavljanjem strokovne literature, predvsem pa z rednim lektoriranjem sodobnih besedil, predajamo tudi bodočim lektorjem – študentom slovenistike.


Več ...

Tečaj pravopisa

tecaji-pravopisa

Na tečajih pravopisa se tečajniki pod vodstvom predavateljev z Oddelka za slovenistiko UP FHŠ seznanijo z najpogostejšimi vrstami napak v različnih vrstah besedil – npr. v uradnih dopisih, zapisnikih sestankov, poročilih o opravljenem delu, elektronskih sporočilih in podobno – in se pravopisnih pravil učijo na konkretnih primerih.

Več ...

Tečaj pravorečja

tecaj-pravorecja

Na tečajih pravorečja se pod vodstvom predavateljev z Oddelka za slovenistiko UP FHŠ tečajniki na primerih govora javnih govorcev seznanijo z najpogostejšimi napakami oziroma odstopanji od norme in se jih naučijo odpravljati. Na Primorskem so najbolj problematični npr. izgovorjava sredinskih glasov – ozkih in širokih e, o in polglasnika –, naglaševanje in intonacija.

Več ...